Pogosta vprašanja
Ali lahko oddam prijavo oziroma vprašanje anonimno?
Da.
Če želite ostati anonimni, pazite, da pri izpolnjevanju obrazcev in pri prilaganju dokumentov ne boste navajali podatkov, ki bi lahko neposredno ali posredno razkrili vašo identiteto.
Preverite, ali je vaša povezava z internetom varna in ali se v brskalniku, ki ga uporabljate, prikazuje znak ključavnice.
Prijavo ali vprašanje oddajte izključno preko zasebne naprave, ki ni povezana z omrežjem naročnika aplikacije. Enako velja za dostopanje do vašega poštnega predala.
Kdo ima dostop do mojih podatkov, če se razkrijem?
Dostop do vaših podatkov je omejen na zaupnika.
Nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja nikomur, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja.
Ne glede na prejšnji odstavek se sme identiteto prijavitelja in druge informacije iz prejšnjega odstavka razkriti tudi, kadar to zahteva državni tožilec, če je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, ali sodišče, če je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva.
V primeru razkritja identitete iz prejšnjega odstavka je treba pred tem pisno obvestiti prijavitelja o nameravanem razkritju z navedbo razlogov za razkritje, razen če državni tožilec ali sodišče presodi, da bi takšno obvestilo ogrozilo povezane preiskave ali sodne postopke.
Ne glede zgoraj navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.
Ali me lahko izsledite preko IP naslova?
Družba Trusty AG ne beleži IP naslova, s katerega dostopate do tega spletnega mesta in v varnostne namene uporablja le začasne sejne piškotke.
Komu in kakšnim vprašanjem oziroma prijavam je namenjena aplikacija?
Do spletne aplikacije lahko dostopajo in jo uporabljajo tako zaposleni kot tudi širša javnost.
Kot notranja pot za prijavo je spletna aplikacija namenjena sporočanju informacij o dejanskih ali morebitnih kršitvah predpisov Republike Slovenije, ki so se, ali se bodo zelo verjetno zgodile v organizaciji naročnika aplikacije, s katero je, ali je bil prijavitelj v delovnem in podobnem razmerju, ter o poskusih prikrivanja takšnih kršitev.
Spletna aplikacija je namenjena tudi vašim vprašanjem v zvezi s kršitvami, njihovo obravnavo in nadaljnjim ukrepanjem, zunanjimi potmi za prijave, povračilnimi ukrepi in zaščito pred njimi ter podobnimi vsebinami.
Kdo bo obravnaval mojo prijavo oziroma vprašanje?
Prijave in vprašanja obravnava zaupnik, ki ga imenuje naročnik aplikacije
Kako poteka postopek obravnave prijave?
Zaupnik v roku sedem dni od prejema prijave preizkusi, ali so izpolnjeni naslednji pogoji za njeno obravnavo:
1. da jo je podala fizična oseba;
2. da se nanaša na informacije o kršitvi predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, in jih je prijavitelj pridobil v svojem delovnem okolju;
3. da prijavljene informacije o kršitvah niso očitno neresnične;
4. da jo je prijavitelj podal pred potekom dveh let po prenehanju kršitve.
Zaupnik prijave ne obravnava, če zgoraj našteti pogoji niso izpolnjeni, kot tudi če presodi, da obravnava ne bi bila smotrna, ker kršitev ni imela posledic, ker posledic ni več ali so neznatne.
Če so pogoji za obravnavo prijave izpolnjeni, zaupnik prijavitelju izda potrdilo o sprejemu prijave, ki vključuje datum in čas prejema. V nasprotnem primeru prijavitelja v istem roku seznani z razlogi, zaradi katerih prijave ne bo obravnaval.
Tekom obravnavanja prijave zaupnik pridobiva informacije in sprejema ter predlaga ustrezne ukrepe.
Zaupnik praviloma obravnava prijave po vrstnem redu prejema.
Zaupnik konča obravnavo prijave v treh mesecih od njenega prejema s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Če je prijava utemeljena, v poročilu navede zlasti predlagane in izvedene ukrepe za prenehanje kršitve, odpravo posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje kršitve, svoje ugotovitve o uspešnosti izvedbe predlaganih ukrepov ter morebitne predlagane in izvedene ukrepe za zaščito prijavitelja.
Zaupnik ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave prijavitelja obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka, oziroma o stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani.
Ali lahko sledim postopku obravnave prijave oziroma vprašanja?
Da.
Postopku lahko sledite s klikom na „Moj nabiralnik“. Povezava vas bo usmerila na portal, v katerega lahko vstopate z uporabniškim imenom in geslom, ki ju prejmete ob oddaji prijave oziroma vprašanja.
Na portalu lahko sledite postopku obravnave vaše prijave oziroma vprašanja in varno komunicirate z nami.
Ali lahko komuniciram z vami tudi, če ostanem anonimen?
Da.
Razkritim in anonimnim prijaviteljem so ob oddaji prijav oziroma vprašanj dodeljena uporabniška imena in gesla. Z njima se lahko prijavite v vaš nabiralnik, na katerem lahko sledite postopku obravnave vaše prijave oziroma vprašanja in varno komunicirate z nami.
Opozorjen sem bil na povračilne ukrepe. O čem je govora?
Povračilni ukrep je vsako neposredno ali posredno dejanje ali opustitev dejanja v delovnem okolju, ki je posledica notranje ali zunanje prijave ali javnega razkritja in ki povzroči ali lahko povzroči prijavitelju neupravičeno škodo.
Z zakonom so prepovedani vsakršni povračilni ukrepi zoper prijavitelja, zlasti pa:
1. odpoved delovnega razmerja;
2. suspenz pogodbe o zaposlitvi;
3. premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja;
4. prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo ali znižanje plače in drugih dodatkov, neizplačilo nagrad in odpravnin;
5. onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in strokovnega usposabljanja;
6. nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna ocena ali negativna zaposlitvena referenca;
7. uvedba disciplinskega postopka, izrekanje disciplinskih ukrepov ali kazni;
8. šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključitev in pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred takim ravnanjem drugih oseb;
9. diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava;
10. opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih zakon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
11. odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa oziroma pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe;
12. druga samovoljna ravnanja delodajalca, vključno z ravnanji, ki povzročajo škodo, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, finančno izgubo, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;
13. predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za nabavo blaga ali storitev ali druga prekinitev poslovnega sodelovanja;
14. razveljavitev, začasni ali trajni odvzem licence ali dovoljenja;
15. samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja delovne sposobnosti;
16. uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, ki ima za posledico nezmožnost nove zaposlitve prijavitelja v industriji ali sektorju;
17. sprožanje zlonamernih postopkov proti prijavitelju.
Kot povračilni ukrep se štejeta tudi grožnja s povračilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa.
Ali sem kot prijavitelj zaščiten pred povračilnimi ukrepi?
Prijavitelj je do zaščite upravičen, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi resnične.
Prijavitelj do zaščite ni upravičen, če je prijavo podal dve leti ali več po prenehanju kršitve.
Do zaščite so upravičeni tudi posredniki in s prijaviteljem povezane osebe, če je verjetno, da so ali bi lahko bili zaradi povezanosti s prijaviteljem zoper njih uvedeni povračilni ukrepi.
Do zaščite je upravičen tudi prijavitelj, ki je prijavo podal anonimno, pa je bila kasneje njegova identiteta razkrita.
Če bi prišlo do povračilnih ukrepov, na koga se lahko obrnem?
Povračilne ukrepe lahko prijavite zaupniku. To lahko storite tudi preko spletne aplikacije.
Zaupnik prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, nudi informacije o pravnih možnostih in mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilni ukrepov tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi, zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v nadaljnjih postopkih v zvezi s povračilnimi ukrepi in podobno. Zaupnik se lahko glede zaščitnih ukrepov posvetuje s Komisijo za preprečevanje korupcije.
Za pomoč se lahko obrnete tudi neposredno na Komisijo za preprečevanje korupcije.
Kakšni so zaščitni in podporni ukrepi prijavitelju v primeru povračilnih ukrepov?
Zaščitni in podporni ukrepi so ukrepi, ki se zagotavljajo prijaviteljem glede na vrsto povračilnih ukrepov, ki so jih deležni, zlasti pa:
1. prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost;
2. izključitev odgovornosti prijavitelja;
3. sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov;
4. brezplačna pravna pomoč;
5. nadomestilo za primer brezposelnosti;
6. psihološka podpora.
Lahko kršitev prijavim tudi po zunanji poti in komu?
Prijavo lahko podate neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če menite, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.
Zunanjo prijavo se poda organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen za obravnavo prijavljene kršitve glede na njegove pristojnosti in naloge. Če na področju, na katero se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, se prijava poda Komisiji za preprečevanje korupcije.
Organi za zunanjo prijavo so:
1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
4. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
9. Finančna uprava Republike Slovenije,
10. Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
11. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor,
20. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
21. organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske
politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.
Kaj pomeni zloraba prijave?
Zloraba prijave, ki se stori predvsem (ne pa izključno) na način, da se naklepno poda lažna prijava oziroma da prijavitelj poda neresnične informacije, je prepovedana in se obravnava kot prekršek, za katerega je z zakonom predpisana denarna globa.
Več vsebine o zaščiti prijaviteljev:
